V Evropski uniji (EU) je začela veljati četrta evropska direktiva o preprečevanju pranja denarja, ki zaostruje obstoječa pravila. Omogočila naj bi večjo učinkovitost v boju zoper pranje denarja in financiranje terorizma.
[seminar id=”70696″ txt=”Da bo vaše poslovanje skladno z zakonodajnimi zahtevami, pridite na Abecedo poslovanja.”]
Pranje denarja napaja kriminal, terorizem in izogibanje davkom, so prepričani v Evropski komisiji. Ta tok si bodo prizadevali zajeziti, zato že potekajo pogovori o možnih nadaljnjih ukrepih. Na davčne utaje in pranje denarja so v letošnjem letu pozorni tudi slovenski davčni inšpektorji, kar so izpostavili v svojih delovnih prioritetah za leto 2017. V kolikor imate vprašanja glede plačevanja davkov, vam nudimo davčno svetovanje in seminar Abeceda poslovanja.
Med komisarji je slišati tudi poziv državam članicam EU, naj spremembe, vezane na pranje denarja, uvedejo nemudoma. Nižji standardi v eni državi bodo namreč oslabili boj proti pranju denarja in financiranju terorizma po vsej EU.
Direktiva med drugim izboljšuje preglednost dejanskega lastništva podjetij, prispevala pa naj bi tudi k preprečevanju izogibanja davkom. Poleg tega krepi obveznosti bank, odvetnikov in računovodij, da opravijo oceno tveganja, spodbuja sodelovanje in izmenjavo informacij med finančno-obveščevalnimi enotami različnih držav članic, vzpostavlja usklajene politike glede držav nečlanic EU, ki imajo pomanjkljiva pravila za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ter krepi pooblastila pristojnih organov za sankcioniranje.
V Sloveniji nova pravila za boj zoper pranje denarja že veljajo
V Sloveniji je Državni zbor nov zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma sprejel oktobra lani. Zakon je med drugim prinesel vzpostavitev registra dejanskih lastnikov podjetij. Gre za zbirko podatkov o dejanskih lastnikih gospodarskih družb (z izjemo enoosebnih d.o.o.), zadrug, društev, zavodov, političnih strank, sindikatov, verskih skupnosti ali drugih pravnih oseb ter tujih skladov, tujih ustanov ali podobnih pravnih subjektov tujega prava. Register bo vzpostavil in vodil AJPES (Agencija RS za javnopravne evidence in storitve), le deloma pa bo javno dostopen. Poleg omenjenega pa je sprejeti zakon tudi znižal mejne vrednosti za sporočanje podatkov o gotovinskih transakcijah in uvedel poseben nadzor nad politiki in z njimi povezanimi osebami.
[wpsr_facebook]