Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je določeno v tretjem odstavku 48. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2).
[seminar id=”70678″ txt=”Kakšni so pogoji za ugotavljanje davčne osnove z normiranimi odhodki? In kakšne so potem obveznosti normiranca?”]
Kakšni so pogoji za ugotavljanje davčne osnove z normiranimi odhodki?
Podjetnik lahko pri ugotavljanju davčne osnove upošteva normirane odhodke pod naslednjimi pogoji:
- v davčnem letu pred tem davčnim letom njegovi prihodki iz dejavnosti ne presegajo 50.000 evrov, ali
- v davčnem letu pred tem davčnim letom njegovi prihodki iz dejavnosti ne presegajo 100.000 evrov in je bila pri zavezancu (velja tudi za zavezanca samega) obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana vsaj ena oseba za poln delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev
- in podjetnik pri davčnem organu pravočasno opravi priglasitev ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov.
Informativni izračun za normirance
Če se odločite za ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov, so vaše obveznosti nekoliko drugačne od drugih podjetnikov. Na kaj vse morate biti pozorni, pojasnjujemo na seminarju Na kaj moram biti pozoren kot normiranec?. Pri sami odločitvi, ali je v vašem konkretnem primeru ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov sploh smiselno, pa vam lahko pomagajo Datini davčni strokovnjaki. Preverite ponudbo našega davčnega svetovanja.
Ali prag 100.000 evrov velja le, če ima zavezanec zaposleno eno in isto osebo?
Ali prag 100.000 evrov za ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov velja le ob pogoju, da ima zavezanec zaposleno eno in isto osebo neprekinjeno najmanj 5 mesecev? Ali je možno imeti najmanj 5 mesecev zaposleni dve različni osebi?
Primer:
- od 1. 5. 2017 do 1. 8. 2017 ima podjetnik zaposleno osebo A za polni delovni čas
- od 2. 8. 2017 do 30. 11. 2017 bo imel podjetnik zaposleno osebo B za polni delovni čas
Na Finančni upravi RS (FURS) ta pogoj razumejo kot obveznosti, ki jih zavezanec prevzema v zvezi z zavarovalnim razmerjem z osebo, ki je pri zavezancu obvezno zavarovana za poln delovni čas neprekinjeno pet mesecev.
“To pa med drugim pomeni tudi, da mora zavezanec v zvezi z njenim zavarovanjem predlagati davčnemu organu ustrezne obračune, na podlagi katerih mora tudi poravnati obračunane davke in prispevke za socialno varnost. Če davčni zavezanec izpolnjuje vse zahtevane pogoje v zvezi z obveznim zavarovanjem osebe, ne vidimo razloga, da bi to morala biti ena in ista oseba. Pomembno pa je, da je izpolnjen pogoj 5 mesecev neprekinjenega obveznega zavarovanja v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje,” so za naš portal pojasnili na FURS.
[wpsr_facebook]