Bo dvojna obdavčitev dohodka leta 2019 zares odpravljena? Finančni ministri Evropske unije (EU) so dosegli dogovor o predlogu direktive, ki ureja to področje.
Glavni cilj direktive o mehanizmih za reševanje sporov glede dvojnega obdavčenja v EU je uveljavitev pravnega instrumenta, ki bo zagotavljal učinkovito rešitev davčnih sporov in poskrbel, da dvojna obdavčitev ne bo več praksa. Dvojna obdavčitev je namreč ene temeljnih ovir na notranjem trgu. V kolikor imate vprašanja glede obdavčitve, vam na Dati zagotavljamo davčno svetovanje. Obdavčitev pa je tudi tema seminarja Abeceda poslovanja.
[seminar id=”70696″ txt=”Vse informacije o poslovanju na enem mestu.”]
Namen novih pravil je učinkoviteje reševati primere, ko različne članice dvakrat obdavčijo isti dohodek ali kapital. Dvojna obdavčitev je resna ovira za čezmejno poslovanje, saj ustvarja pretirano davčno breme in gospodarska izkrivljanja ter negativno vpliva na čezmejne naložbe.
Predlog direktive predvideva zavezujoč mehanizem za reševanje sporov z jasnimi časovnimi omejitvami. Predvideva postopek skupnega dogovora, ki se začne s pritožbo davčnega zavezanca. Če ta v dveh letih ni uspešen, samodejno sledi arbitražni postopek reševanja spora z izdajo dokončne zavezujoče odločitve. Vsak spor naj bi bil rešen v treh letih, piše STA.
Kdaj bi torej dvojna obdavčitev lahko bila odpravljena?
Države članice Unije bodo direktivo dokončno sprejele po tem, ko se bo o njej opredelil še Evropski parlament. Mnenja parlamenta jim sicer ni treba upoštevati, saj ni zavezujoče. V načrtu pa je, da države članice direktivo, s katero bi bila dvojna obdavčitev odpravljanja, v svojo zakonodajo prenesejo do 30. junija 2019.
Skupna osnova za davek od dohodka pravnih oseb
Finančni ministri Unije so govorili tudi o skupni osnovi za davek od dohodka pravnih oseb, o čemer se države neuspešno dogovarjajo že več let. Gre za prizadevanja za poenotenje pravil za določanje davčne osnove pri obdavčevanju podjetij, pri čemer pa davčne stopnje ostanejo še vedno v izključni pristojnosti članic.
Evropska komisija sicer predlaga, da bi se v prvem koraku članice dogovorile o pravilih za izračun skupne davčne osnove, v naslednjem koraku pa o pravilih konsolidiranja.
Predlog naj bi podpiralo le devet držav članic, zato se omenja možnost okrepljenega sodelovanja le tistih, ki bodo zainteresirani.
Morda vas zanima tudi:
[wpsr_facebook]