Državni zbor je sprejel Zakon o vajeništvu, a bo zaradi veta državnih svetnikov moral o njem ponovno odločati. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pričakujejo, da bo zakon približal poklicno izobraževanje mladih potrebam delodajalcev. Na ta način bodo izobraževalni sistemi bolje povezani z obrtjo in gospodarstvom. Podjetja bodo namreč imela možnost skozi daljše obdobje spoznavati potencialne kandidate, jih usmerjati in na ta način dobiti tisto, kar trg zares potrebuje.
[seminar id=”70680″ txt=”Delodajalec mora delavca usposobiti za varno opravljanje dela.”]
Za vajenca bo poskrbljeno skladno z zakonodajo
Vajencu, ki se bo praktično usposabljal z delom pri delodajalcu, bo zagotovljeno varstvo v skladu z delovno pravnimi predpisi.
Kot določa Zakon o vajeništvu, bo imel vajenec status dijaka, ki se najmanj 50 odstotkov izobraževalnega programa praktično usposablja na vajeniškem učnem mestu. Vključitev v vajeništvo ne bo obvezna ne za delodajalce ne za dijake.
Zakon o vajeništvu določa, da se lahko praktično usposabljanje z delom izvaja pri enem ali več delodajalcih. Ali pa v okviru mednarodnih programov mobilnosti z namenom praktičnega usposabljanja, lahko deloma tudi v medpodjetniških izobraževalnih centrih.
[svetovanjecta id=”4″ msg=””]
Na ministrstvu opozarjajo, da dijak, ki bo opravljal usposabljanje, ne bo zaposlen. Kot vajencu mu bo zagotovljeno socialno varstvo in pripadala pa mu bo tudi nagrada. Ta ne bo vplivala na družinske prejemke in socialne transferje družine, torej ne bo slabšala socialnega položaja vajenca oziroma njegove družine
Vajeništvo se bo začelo poskusno uvajati v šolskem letu 2017/2018. V vajeniški obliki se bo v novem šolskem letu možno izobraževati v štirih programih srednjega poklicnega izobraževanja, in sicer: mizar (na Šolskem centru Novo mesto in Šolskem centru Slovenj Gradec), kamnosek (na Srednji gradbeni, geodetski in okoljevarstveni šoli Ljubljana), oblikovalec kovin – orodjar (na Srednji poklicni in strokovni šoli Bežigrad in Šolskemu centru Škofja Loka) in gastronom hotelir (na Srednji šoli Izola in Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci). V prvih treh letih pričakujejo do 200 vajencev na generacijo.
Zakon o vajeništvu podpira tudi Evropska komisija
Evropska komisija ocenjuje, da vajeništvo lahko pripomore k zmanjševanju brezposelnosti in socialne izključenosti mladih. Zakon o vajeništvu je zato ključnega pomena tudi z vidika področja trga dela, zmanjševanja brezposelnosti mladih oziroma hitrejšega vključevanja mladih na trg dela, so prepričani na ministrstvu.
Morda vas zanima tudi, kako na Zakon o vajeništvu gledajo dijaki: Vajeništva v učnem načrtu dijaki ne podpirajo.
[wpsr_facebook]