Selekcija kadrov

Da je izbira med kandidati med najbolj tveganimi odločitvami saj je uspešna v manj kot tretjini primerov ugotavlja Peter Drucker. Zaradi pomembnosti tematike predlaga večfazni pristop ki v zaključku pripelje do izbire med tremi do petimi kandidati pri katerih iščemo njihove prednosti in kaj so sposobni narediti.

Sara Brezigar  uvršča selekcijo kadrov med najbolj privlačne dele upravljanja s človeškimi viri saj je brskanje po pameti kandidatov in analiziranje njihovih odgovorov z namenom ugotoviti ali so »ta pravi« navdušujoče. Težava je v našem prepričanju kako dober nos imamo za iskanje talentov in kako dobro znamo preceniti kandidate;  raziskave namreč dokazujejo nasprotno. 

Kennanova je že davnega leta 1996 zapisala da je izbira novih sodelavcev zelo pomembna poslovna odločitev način  kako jih pridobimo in obdržimo pa neposredno vpliva na delo vseh zaposlenih. 

V kriznih gospodarskih razmerah je zaposlovanje omejeno zato  je pravilna izbira še toliko pomembnejša. Kazen za napačno odločitev je lahko zelo visoka ne le s finančnega vidika izgubljamo tudi čas in energijo.  V naglici izpeljani zaposlitveni razgovori brez predhodne opredelitve najpomembnejših  vidikov  razpisanega delovnega mesta in kakšen človek je zanj najprimernejši se praviloma končajo z napačno izbiro. Preden zaposlimo novega sodelavca si moramo vzeti čas da se pravilno odločimo. Če pa se vendarle prenaglimo in ugotovimo zmoto moramo ukrepati hitro in preusmeriti osebo na drugo delovno mesto ali pa jo odpustiti preden povzroči še večjo škodo. Najboljši trenutek da osebo odpustimo je takrat ko na to prvič pomislimo. Imeti moramo toliko poguma in zdravega razuma da napako priznamo jo popravimo in uspešno nadaljujemo s sposobno in učinkovito osebo.  

Po Tracy-ju je zaposlovanje umetnost zato ne smemo hiteti.

Moramo se osredotočiti skoncentrirati in si vzeti čas za temeljit premislek. 

Kako torej  uspešno izbrati  »reševalca problemov« ?

Poslovanje je namreč vedno povezano s problemi ne glede na to ali poslujemo dobro ali slabo. Klasičnega pravilnega ali napačnega odgovora na problem v poslovnem svetu kjer  je neznank več ni  več potrebne so celovitejše sposobnosti in veščine saj je vedno možnih več rešitev. Menedžerji ki ne razumejo dejanske narave svojih poslovnih problemov imajo težave z zaposlovanjem. Naloga kadrovikov je da  pomagajo najti  ljudi ki jih bodo znali rešiti. 

Ustrezen kandidat mora biti sposoben:

    • določiti problem vključujoč vzrok in posledico;
    • določiti rešitev in ustvarjati alternative;
    • razviti načrt akcije in popravljati napake v načrtu;
    • posredovati načrt za rešitev problema pravim ljudem v pravem času analizirati akcijo in se učiti iz napak.

Pomembno je opredeliti  znanje ki je potrebno za vrhunski rezultat na določenem delovnem mestu  ter ga pri kandidatih poiskati. Znanje je tisto kar človek ve. Sestoji iz strokovnega in tehničnega znanja ter izkušenj. Strokovno znanje z nekaj motivacije pridobimo v določenem času izkušnje pa niso le to kar se ti je zgodilo temveč  to kar narediš s tem kar se ti je zgodilo. 

Veščine so tisto kar znaš narediti in prinesejo strukturo v strokovno znanje.

Z njimi lahko vsaj povprečno obvladamo določeno nalogo niso pa garancija za vrhunske rezultate. Zanje potrebujemo TALENT to je tisto kar človek je. Gre za specifično naravno sposobnost ali zmožnost posameznika. Talenta ne moremo prenesti z osebe na osebo lahko pa ga prenašamo iz ene v drugo situacijo. Če ste tekmovalni boste tekmovalni zjutraj na sestanku kolegija na sestanku s strankami in popoldan pri igri tenisa. Talent je del posameznikova narave ki pride na dan v vsaki okoliščini brez da si za to prizadeva. Pomembno je da opravljamo naloge kjer lahko uporablja svoj talent saj takšno delovno mesto predstavlja izziv v katerem lahko uresniči samega sebe.

Ključne pri izboru so tudi kompetence kombinacija strokovnega znanja preteklih izkušenj drugih veščin osebnostnih lastnosti in sposobnosti kandidata v povezavi z osebnimi vrednotami motivacijo in lastnimi kariernimi cilji. 

Sistematičen selekcijski proces mora zagotoviti da se oseba in delo ujemata. Pomembno je zavedanje da je izbor kadrov dvostranski postopek organizacija spoznava kandidate oni pa spoznavajo organizacijo njeno okolje pogoje dela in delavce ter »izbirajo«. Organizacija naj se  predstavi realno saj je pogost razlog neuspešnega dela novega delavca prav nerealno pričakovanje zaradi »prikrite« ali olepšane predstavitve organizacije.
O metodah in izboru kadrov ki jih stroka največkrat navaja le na kratko: pisne prijave CV in dokazila; kadrovski vprašalniki; intervjuji; testi; delovni preizkusi ter  opazovalni centri oziroma ocenjevalne delavnice; priporočila; grafologija ter končno zdravniški pregled.
In ko se uspemo prebiti čez izbrane metode pri izboru kandidata pa še vedno oklevamo predlagam pomoč  DEXi – ja.  DEXi  je program za pomoč pri odločanju.  Razvit je bil pod »pokroviteljstvom« Ministrstva za šolstvo v sodelovanju med FOV in Institutom Jožef Stefan.
Namenjen je vsem ki želijo izboljšati proces odločanja z uporabo računalnika. V odločitvenem procesu je potrebno izmed več variant izbrati tisto ki najbolj ustreza postavljenim ciljem oziroma zahtevam. Princip delovanja temelji na več parametrskem odločanju kjer variante razgradimo na posamezne parametre in jih ločeno ocenimo na vsak parameter. Končno oceno variante dobimo s postopkom združevanja. Tako izpeljana vrednost je osnova za izbor najustreznejše variante.
V programu DEXi je predstavljen opis ocene kandidata za vodstveno delovno mesto. Sestavljena je iz  atributov znanje (strokovna izobrazba tuji jeziki) leta (delovne izkušnje starost)  osebnostne lastnosti (nastop vodenje) ter testa.

 

Avtor: Simona Dečman Data d.o.o.

 

Scroll to Top