Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da ob sklenitvi delovnega razmerja delavcu pripada letni dopust, za vas pa smo preverili, kdaj vam pripadajo dodatni dnevi letnega dopusta.
[seminar id=”70674″ txt=”Samozaposlenim letni dopust ne pripada, saj so sami svoj šef in si ga določijo sami. Preverite, kakšne so ostale pasti, ugodnosti in prednosti samozaposlitve na Datinem seminarju.”]
Dodatni dnevi letnega dopusta: za koga?
Delavcu pripada trajanje letnega dopusta, kot je določeno z zakonom ter kot je opredeljeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.
Dosežena delovna doba ni zakonski kriterij, na podlagi katerega delavcu pripadajo dodatni dnevi dopusta. Dodatne dni letnega dopusta lahko predpisuje kolektivna ali pogodba o zaposlitvi, oboje pa lahko dodatne dni letnega dopusta dodajata ali na podlagi skupne delovne dobe ali delovne dobe pri zadnjem delodajalcu. Med kriteriji za dodatne dni dopusta so lahko tudi zahtevnost delovnega mesta in pogoji delovnega mesta, lahko pa gre tudi za kriterij socialno zdravstvenih razmer.
Nekatere kolektivne pogodbe po dejavnostih določajo tudi število dni dodatnega letnega dopusta na podlagi dosežene delovne dobe.
Tako denimo delavcu za doseženih 20 let dopusta v dejavnosti cestnega potniškega prometa ter dejavnosti trgovine pripada 6 dodatnih dni letnega dopusta, v kmetijski in živilski industriji delavcem za isto časovno obdobje delovne dobe pripadajo 4 dnevi, delavcem na področju gostinstva in turizma pa dodatni 3 dnevi letnega dopusta. Prav tako pa trije dnevi dodatnega dopusta za delovno dobo med 20 in 25 let dobijo delavci, ki delajo na področju vzgoje in izobraževanja.
Dodatni dnevi letnega dopusta že po zakonu pripadajo tudi nočnim delavcem, pri katerih število dni ni zakonsko določeno ampak se mora to urediti v kolektivni pogodbi ali pogodbi o zaposlitvi ter mladoletnim delavcem, ki pa jim že po zakonu pripada dodatnih sedem delovnih dni letnega dopusta.
Najmanj dodatni trije dnevi za starejše, invalide in starše
Minimalno trajanje letnega dopusta že po zakonu ne sme biti krajše od štirih tednov, ne glede na to, ali delavec dela polni ali krajši delovni čas. Čeprav se letni dopust lahko koristi v več delih, zakon določa, da mora en del dopusta trajati najmanj dva tedna (torej 1o delovnih dni dopusta v kosu). Dopust se določa in izrablja le v delovnih dnevih in ne po urah. Delavec se pravici do letnega dopusta ne more odreči (da bi namesto dopusta dobil nadomestilo). Delavcu, ki dela šest dni v tednu, pripada 24 delovnih dni, delavcu, ki dela pet dni v tednu, pa najmanj 20 delovnih dni.
Starejšemu delavcu, invalidu, delavcu z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavcu, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, pripadajo najmanj trije dodatni dnevi letnega dopusta. Delavec ima pravico do enega dodatnega dneva letnega dopusta tudi za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti.
[tweet]Ni nujno, da vam po mnogih letih delovne dobe pripada dodaten dopust![/tweet]
Prazniki in dela prosti dnevi, odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe ter drugi primeri opravičene odsotnosti z dela se ne vštevajo v dneve letnega dopusta, ta pa se sicer lahko izrablja le v celih delovnih dneh.
Delodajalec je delavce dolžan delavce najkasneje do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto.
[seminar id=”75341″ txt=”Podjetniki, ne poznate zakonov, ki ves čas usmerjajo vaše delo? Ne veste, česa se morate držati kot klop, da na vaša vrata ne potrka nepopustljiva inšpekcija?”]
Drugi razlogi plačane odsotnosti z dela
Delavec ima na podlagi zakona pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin, kot so lastna poroka, smrt ožjih družinskih članov, hujša nesreča, ki prizadene delavca. Za vsak posamezen primer zakon določa en dan, skupaj pa jih delavec zaradi osebnih okoliščin lahko posamezno dobi sedem.
Kolektivne pogodbe določajo tudi druge primere, v katerih lahko delavec dobi dodatne proste dneve kot so selitev, poroka otroka, rojstvo ali pa večje število dni za posamezne primere.
Med ostale plačane odsotnosti iz dela lahko štejemo tudi opravičeno odsotnost iz zdravstvenih razlogov na podlagi predpisov o zdravstvenem varstvu (na to temo smo na Dati že veliko pisali, nekaj člankov si lahko preberete tu).
Dela prost dan za delavca pa je tudi krvodajalski dan (zdrave ženske lahko kri darujejo na štiri, zdravi moški pa na tri mesece).
Med razlogi za plačano odsotnosti z dela, ki jo predpisuje zakonodaja, je tudi to, da je delavec upravičen do dveh ur na teden za iskanje nove zaposlitve v času trajanja odpovednega roka, če delodajalec delavcu odpove pogodbo, ter najmanj en dan na teden za vključevanje v ukrepe na trgu dela preko zavoda za zaposlovanje.
Delavec ima pravico do odsotnosti z dela tudi zaradi priprave oziroma opravljanja izpita, in sicer ob dnevih, ko prvič opravlja izpit. Plačana pravica pripada delavcu le, če se izobražuje v interesu delodajalca. Če se izobražuje v lastnem interesu, pa mu prost dan pripada, vendar ni plačan.
V primeru, da potrebujete pomoč pri pripravi odločb za odmero dopusta, lahko pokličete naše pravne svetovalce na 01 600 15 30 ali jim pošljite e-mail na data@data.si.
[wpsr_facebook]