Do večje prepoznavnosti na trgu pridemo z dobro izdelano blagovno znamko, Urad RS za intelektualno lastnino pa je v nekaterih pogojih lahko tudi ne odobri oziroma je registracija blagovne znamke zavrnjena.
[seminar id=”70682″ txt=”Bodoče stranke in poslovni partnerji vas bodo najprej poiskali na spletu, zato se morate izdelave dobre spletne strani lotiti premišljeno.”]
Kdaj je registracija blagovne znamke zavrnjena?
Po Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1) je lahko registracija blagovne znamke zavrnjena zavrnjena v naslednjih primerih:
Absolutni razlogi za zavrnitev znamke
Kot znamka se ne sme registrirati znak, ki:
- ne more biti znamka,
- nima nobenega razlikovalnega učinka (ne velja za znamke, ki so pridobile razlikovalni učinek z dolgotrajno uporabo),
- lahko v gospodarskem prometu označuje izključno vrsto, kakovost, količino, namen, vrednost, geografski izvor/čas proizvodnje blaga/opravljanja storitev ali druge značilnosti blaga/storitev (ne velja za znamke, ki so pridobile razlikovalni učinek z dolgotrajno uporabo),
- vsebuje ali sestoji iz geografske označbe, ki označuje vina ali žgane pijače, če se prijava znamke nanaša na vina ali žgane pijače, ki nimajo takega izvora,
- sestoji izključno iz znakov ali označb, ki so postali običajni v jezikovni rabi ali v dobroverni in ustaljeni praksi trgovanja (ne velja za znamke, ki so pridobile razlikovalni učinek z dolgotrajno uporabo),
- sestoji izključno iz oblike, ki izhaja iz same narave blaga ali je nujna za dosego tehničnega učinka ali daje blagu bistveno vrednost,
- nasprotuje javnemu redu ali morali,
- zavaja javnost, zlasti glede narave, kakovosti ali geografskega izvora blaga ali storitev,
- vsebuje uradne znake ali punce za kontrolo ali jamstvo kakovosti blaga ali jih posnema,
- mu ni bilo izdano dovoljenje pristojnih organov in mora biti zavrnjen (veljajo posebni pogoji Pariške konvencije),
- vsebuje ali posnema znamenja, embleme ali grbe, ki niso obseženi, vendar imajo poseben javni pomen, razen če so pristojni organi zanje izdali dovoljenje za registracijo (veljajo posebni pogoji Pariške konvencije),
- vsebuje označbo porekla blaga ali geografsko označbo, registrirano v skladu z nekaterimi uredbami Evropske komisije.Znamka prav tako ne more biti registrirana, če vsebuje ime, kratico, državni grb, emblem, zastavo ali kakšen drug uradni znak Republike Slovenije ali njegov del, saj teh ni dovoljeno uporabljati v gospodarskem prometu brez soglasja Vlade Republike Slovenije.
[tweet]Razlog za zavrnitev registracije blagovne znamke je tudi uporaba označb RS brez soglasja.[/tweet]
Relativni razlogi za zavrnitev znamke
Kot znamka se ne sme registrirati znak:
- ki je enak prejšnji znamki druge osebe in če so blago ali storitve, za katere je registracija zahtevana, enaki blagu ali storitvam, za katere je registrirana prejšnja znamka (znamka, ki je bila prijavljena ali registrirana pri nas oziroma znamko, za katero je bilo pri nas zahtevano varstvo),
- ki je enak ali podoben prejšnji znamki druge osebe in če so blago ali storitve, na katere se nanašata znak in znamka, enaki ali podobni, zaradi česar obstaja verjetnost zmede v javnosti, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko,
- ki je enak ali podoben prejšnji znamki druge osebe, ki je registrirana za blago ali storitve, ki niso enaki ali podobni blagu ali storitvam, za katere je bila registracija zahtevana, če bi uporaba takega znaka brez upravičenega razloga izkoristila ali oškodovala razlikovalni značaj ali ugled prejšnje znamke ali če bi uporaba takega znaka nakazovala povezanost med blagom ali storitvami in imetnikom prejšnje znamke in bi to utegnilo škodovati interesom imetnika prejšnje znamke,
- če je enak ali podoben znamki ali neregistriranemu znaku, ki je pri nas znana znamka,
- če imetnik znamke, registrirane v kakšni državi članici unije, dokaže, da je ta znak brez njegovega pooblastila prijavil njegov posrednik ali zastopnik na svoje ime,
- če bi njegova uporaba nasprotovala prej pridobljenim pravicam do imena, osebnega portreta, označbe za rastlinsko sorto, geografske označbe ali drugi pravici industrijske lastnine ali prej pridobljeni avtorski pravici, razen če je imetnik prej pridobljene pravice izrecno soglašal z registracijo takega znaka.
Izdelki se na trgu, kjer se proizvajalci srečujejo s stalno in razvejano konkurenco, ki hitro opazi slabosti in prednosti novega izdelka ali storitve, pojavljajo v zbirki podob in komunikacije. Tovrstni zbirki pravimo blagovna znamka. Gre za pravno zavarovan znak ali kakršno koli kombinacijo znakov, ki omogoča razlikovanje enakega ali podobnega blaga ali storitev in ga je mogoče grafično prikazati. Zakonsko blagovno znamko ureja že omenjeni Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1). Dobra zasnova in vodenje blagovne znamke prinaša prepoznavnost na trgu (močan vpliv na to ima tudi spretna uporaba in poznavanje družbenih omrežij), povečano zaupanje in ugled potrošnikov.
[seminar id=”75343″ txt=”Prepoznavnost na družbenih omrežjih je smiselno začeti na Facebooku, ki ima pri nas okoli 850 tisoč uporabnikov. Želite naenkrat objavljati in oglaševati širokemu krogu ljudi?”]
Blagovno znamko je treba registrirati, saj to imetniku blagovne znamke daje pravico do njene uporabe, pravico, ki preprečuje tretjim osebam, da brez njegovega soglasja uporabljajo blagovno znamko ter pravico, ki zajema prepoved opremljanja, ponujanja, uvoza ali izvoza blaga na poslovni dokumentaciji in v oglaševanju.
[wpsr_facebook]