Da se da proti zavrženi hrani (tj. hrana druge kvalitete) narediti veliko, pričajo številni portali, strokovni članki, društva in prostovoljci, ki se zavzemajo, da se pri hrani ne oziramo preveč na datum uporabe, temveč uporabimo zdravo pamet in racionalnost, tako, da iz starega kruha naredimo drobtine, iz prezrelega sadja in zelenjave pa omake ali juhe.
[tweet]Gostiln, ki ponujajo obroke, narejene iz odpadne hrane, je po svetu vedno več.[/tweet]
Na spletni strani Eater.com opozarjajo na dejstvo, da je imela recesija, ki je svet dosegla v letu 2008, velik vpliv na odnos ljudi do hrane. In ker v podjetništvu velja, da kriza prinaša nove priložnosti, so takrat na svoj račun prišli posamezniki in neprofitne organizacije ter družbe, ki so začele iskati način, kako bi se dalo hrano čim bolje uporabiti na način, da se tudi hrana druge kvalitete porabi, ponovno uporabi in se je čim manj zavrže. Čeprav je včasih slabša hrana, manj sveža in čista hrana veljala za nezaželeno, danes njena uporaba velja za okoljsko osveščeno, racionalno in celo moderno.
Hrana druge kvalitete je lahko dober biznis
Ključen dogodek, da so tudi prestižne restavracije začele razmišljati o zmanjšanju odpadne hrane, se je zgodil pred sedmimi leti v Londonu, ko so enega izmed glavnih trgov v mestu napolnili z nagnitimi jabolki, deformiranim krompirjem in krajci kruha.
[seminar id=”70677″ txt=”Radi kuhate ali pečete? Sanjate o lastni kavarni, pekarni ali gostilni? Vabimo vas na brezplačen seminar, kjer boste izvedeli, kako lahko vaš hobi prerase v posel!”]
Tudi prva odprta restavracija, kjer uporabljajo samo odpadno hrano, iz katere pripravljajo obroke, ima sedež na Otoku. Če je v restavracijah hrana slabše kvalitete nekdaj veljala za skrivnost, se temu zdaj piše zgodovina. Londonski restavraciji hrano donirajo okoliške restavracije, trgovine in kavarne, med drugim pa so že postregli tudi z dražjimi dobrinami, kot so kaviar, tartufi in losos. Princip je tak, da kupec plača, koliko želi, ker menijo, da kdor ima več, lahko več plača in bo plačal več. Tudi, če si kdo obroka ne more privoščiti, ga ne plača, ker ne želijo, da bi bil kdo lačen. Dodajajo še, da bodo vedno obstajale razlike med tem, da nekdo obeduje za 50 centov ali 50 evrov.
V Ljubljani se je že pred časom odprla ljudska kuhinja zavoda Pod strehco, kjer lahko ljudje s šibkejšim socialnim statusom brezplačno pojedo topel obrok. Te pripravljajo iz donirane hrane – pridobijo jo tako od hotelov kot od velikih trgovcev, ki bi hrano, ki je tik pred iztekom ali tik po izteku roka uporabnosti zavrgli, saj je ne smejo več prodajati.
Še letos se bo v Ljubljani odprla tudi trgovina, kjer bo hrana na voljo za nakup v pristni obliki – torej brez odpadne embalaže. Gre za projekt Snage Ljubljana,trgovina pa se bo nahajala v alternativnem nakupovalnem središču, v katerem se bodo nahajale tudi izposojevalnica stvari in večnamenska kavarna z izključno lokalnimi ter pravično pridelanimi izdelki.
Društvo Ekologi brez meja opozarjajo predvsem na to, da se v svetu proizvaja prekomerna količina hrane in da je odpadna hrana zavržena napačno, kontradiktno pa vlagamo denar v pripravo prehranskih paketov.
Svetovne kampanje osveščanja o zavrženi hrani so se začele leta 2007. Njeni pozitivni učinki so že vidni, Združeni narodi pa upajo, da bomo v prihodnjih 15 letih zavrgli polovico manj hrane, kot je danes.
Vir: Ocistimo.si, Ekologi brez meja, Volk sit, koza cela, Eater.com, The Daily Mail
[wpsr_facebook]