Pokojninska reforma je bila ena ključnih in težko pričakovanih tem med reformnimi ukrepi, o katerih je v začetku tedna razpravljal koalicijski vrh. Tako strankarska kot strokovna mnenja so deljena, slednji pa se vendarle strinjajo v tem, da sedanja zakonodaja ne zagotavlja dolgoročne vzdržnosti pokojninske blagajne.
[seminar id=”70676″ txt=”Za podjetništvo ni nikoli prepozno in nikoli prezgodaj! Ste že razmišljali o tem, kako boste preživeli preostanek svoje delovne dobe? Kaj pa če bi ga v svojem lastnem podjetju? “]
Pokojninska reforma med politiki
Koalicija ugotavlja, da pokojninska reforma pred letom 2020 ni potrebna. Strinjajo se namreč, da obstoječa pokojninska reforma uveljavljena v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) daje rezultate in da je treba počakati do leta 2019, ko se bodo končala njena prehodna obdobja. Pred letom 2020 po mnenju koalicije nove pokojninske reforme torej ne gre pričakovati. Ob tem so se v koaliciji sicer zavezali, da bo “nemudoma začela pripravo strokovnih podlag za spremembe obstoječe pokojninske zakonodaje in pripravo temeljev za novo reformo,” piše Dnevnik.
V SMC so mnenja, da pokojninska reforma z učinki do leta 2019 še ne bo potrebna, če bodo izvedli ukrepe aktivne politike zaposlovanja, tako mladih kot starih. Finančni minister Dušan Mramor trdi, da je treba pokojninsko reformo sprejeti še v tem mandatu, a z učinki po letu 2019. Pri tem je naletel na oster odpor partneric DeSUS in SD. Ta se je umiril, ko je Mramor ob torkovem koalicijskem vrhu povedal, da so ga koalicijski partnerji razumeli narobe in da ni mislil, da je treba pokojninsko zakonodajo sprejeti kar takoj. Ob tem je tudi spomnil, da bo reforma, sprejeta 2012, leta 2019 prešla v prehodno obdobje, ko so učinki vidni. Na novo pokojninsko reformo, ki bo imela poznejše učinke, pa ne gre čakati, ampak je treba sprejeti vso potrebno zakonodajo že sedaj, pa pišejo Primorske novice.
[tweet]Koalicija ocenjuje, da do leta 2020 nove pokojninske reforme ne potrebujemo.[/tweet]
Pokojninska reforma med strokovnjaki
Stroka je glede časovnice za uvedbo nove pokojninske reforme različnega mnenja. Na ljubljanski ekonomski fakulteti so mnenja, da je sprememba zakonodaje v tem trenutku absolutno nepotrebna in dodajajo, da z novo reformo ni treba hiteti vsaj do leta 2021 ali 2022. Drug glas z ekonomske fakultete pa pravi, da se Slovenija vseh reform loteva z zamudo in da se na ta način problemi le kopičijo.
Plusi in minusi zadnje pokojninske reforme:
+ Porast števila upokojencev je bil lani najnižji v zadnjih 20 letih.
+ Zvišujeta se upokojitvena starost in pokojninska doba žensk.
– Razmerje med številom zavarovancev in upokojencev, ki znaša le 1,37, je eno najnižjih v Evropi, ob tem pa mora državni proračun prispevati tretjino vseh obveznosti za pokojnine.
[seminar id=”70682″ txt=”Ste podjetnik brez spletne strani? Potem za svoje nove stranke skoraj ne obstajate! Dobra spletna stran je danes nuja vsakega ponudnika na trgu. Kaj bo vaše stranke zanimalo in kako to najbolj učinkovito predstaviti, vam povemo na našem seminarju.”]
Umar predlaga postopen dvig upokojitvene starosti
Primerjave z EU nas po zaposlenosti starejših od 55 let postavljajo na sam rep, opozarja Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar), zato je podaljšanje delovne dobe nujno, menijo.
Zato predlagajo, da bi se povečevanje upokojitvene starosti in pokojninske dobe vezalo na podaljševanje pričakovanega trajanja življenja, in sicer tako, da bi se starost in doba vsakih pet let povečali za dve tretjini podaljšanja pričakovane življenje dobe pri starosti 60 in 65 let – glede na podatke statističnega urada bi to pomenilo za od osem do devet mesecev. Alternativno predlagajo tudi dva enkratna dviga upokojitvene starosti in pokojninske dobe, kar bi pomenilo, da bi se čez 15 let, torej leta 2035, upokojitvena starost in pokojninska doba dvignili na 65 oziroma 45 let, pri 15 letih pokojninske dobe pa na 68 let.
Vir: Dnevnik, Primorske novice
[wpsr_facebook]