Povračilo stroškov za prevoz na delo

Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela za zasebni sektor

Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela se obravnavata drugače glede na to, ali delate v javnem ali v zasebnem sektorju.

Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja

določa, da se povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo. In sicer do višine stroškov javnega prevoza. Mora biti mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča. To velje za zasebni sektor.

[svetovanjecta id=”1″ msg=””]

Po uredbi za zasebni sektor velja, da je mesto opravlja dela mesto, kjer se delo opravlja oziroma se začne opravljati. Običajno prebivališče pa je prebivališče delojemalca, ki je najbližje mestu opravlja dela. Za drugo prebivališče delojemalca se upošteva običajno prebivališče le, če se delavec od tam vsaj štirikrat tedensko vozi na mesto opravljanja dela.

O tem, kako so opredeljena povračila stroškov za prevoz na delo in z dela za zasebni sektor, smo že pisali. V prispevku Kilometrina 2016: pomočnik pri povračilu stroškov si lahko preberete več o kilometrini za letošnje leto in pravilno izpolnjenih obračunih.

Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela za javni sektor

Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) pa je za javni sektor povsem spremenil povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela. Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela pripada zaposlenemu glede na razdaljo od kraja bivališča do delovnega mesta. Mora pa ta razdalja znašati več kot dva kilometra.

Po ZUJF velja, da je kraj iz katerega se zaposleni vozi na delo in z dela, kraj bivališča oziroma kraj, iz katerega se zaposleni dejavnosti vozi na delo in z dela.

Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela splošno ureja Zakon o delovnih razmerjih. Med drugim določa, da lahko delavec dobi povrnjene višje stroške za prevoz na delo ali z dela. Npr. zaradi selitve med trajanjem pogodbe o delovnem razmerju, le če je tako določeno v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti.

Povračilo stroškov prevoza ne sme znašati več kot minimalna plača

[datainfo]

Zaposlenemu v javnem sektorju pripada povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v višini stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvu. Če zaposleni nima možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se mu priznava kilometrina. Ta znaša v višini 8 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov. Za januar 2016 je kilometer znašal 0,0938 evra.

Ob tem pa velja, da mesečna višina povračila stroškov prevoza ne more znašati več kot znaša minimalna plača.  Izjema je le, če je bil zaposleni premeščen, prevzet na podlagi zakona ali je po odločitvi oziroma volji delodajalca sklenil pogodbo o zaposlitvi v drugem kraju.

Če ima delavec zagotovljen brezplačni prevoz, mu povračila stroškov ne pripadajo

[seminar id=”72062″ txt=”Imate dobičkonosno idejo, a ne veste, kako ukrepati? Pridružite se nam na delavnici, kjer vam bomo v pičlih štirih urah pomagali sestaviti učinkovit, a enostaven, poslovni načrt, ki bo za dobrobit podjetje deloval tudi na dolgi rok.”]

V primeru, da je za delojemalca organiziran ali zagotovljen brezplačni prevoz na delo in z dela, skladno z ZUJF velja, da zaposlenemu povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ne pripada.

Kot zapoveduje ZUJF, se povračila stroškov prevoza na delo in z dela podrobneje uredi s kolektivnimi pogodbami dejavnosti ali poklicev. Za javne uslužbence, za katere povračila stroškov prevoza na delo in z dela ne ureja kolektivna pogodba, in funkcionarje, pa z uredbo.

[wpsr_facebook]