Za izdajanje računov v društvih bo morala fizična oseba oziroma član društva predhodno urediti pogodbeno razmerje ali pa dokazati, da je član oziroma članica društva in delo opravlja brezplačno. To je postalo še posebej pomembno odkar je v veljavi Zakon o davčnem potrjevanju računov, po katerem mora biti na vsakem računu navedena tudi oznaka fizične osebe, ki je račun izdala.
Za vsako oznako pa se bo skrivala davčna številka fizične osebe o čemer smo podrobneje pisali v prispevku Davčne blagajne: davčne številke prodajalcev na računih so prekršek.
[seminar id=”70686″ txt=”Poznate vse oblike dela in zaposlovanja, ki vam jih ponuja slovenska zakonodaja in kakšna je njihova obdavčitev ter seveda, kaj se vam glede na količino dela za novega sodelavca najbolj izplača?”]
Za pridobitno dejavnost društev izdajanje računov
V društvih se računi največkrat izdajajo za dela v okviru izvajanja pridobitne dejavnosti društva, ki so dovoljena le v obsegu, predvidenem po Zakon o društvih. Po Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno pa mora tudi društvo za fizično osebo, ki zanj opravlja dela, najprej zagotoviti pravno podlago oziroma urediti pogodbeno razmerje.
Če bo fizična oseba želela opravljati brezplačno delo za društvo, pa bo morala dokazati, da je član oziroma članica društva ter da bo opravljala dela, ki so v temeljnem aktu društvu.
Na Finančni upravi RS so namreč opozarjajo, da morajo fizične osebe tudi pri delu za društvo urediti svoje pogodbeno razmerje, saj gre v nasprotnem primeru za delo na črno. Več o tem, kako se bo s pomočjo izdajanja računov preverjalo tudi delo na črno, si preberite v prispevku Delo na črno in davčne blagajne.
[svetovanjecta id=”2″ msg=””]
Na Fursu glede plačanega dela pojasnjujejo: »Če član društva delo, pri katerem izdaja račune, opravlja za društvo proti plačilu, oziroma za opravljeno delo prejme kakšno drugo korist v stvareh ali v naravi, mora pred začetkom opravljanja dela z društvom to ustrezno pogodbeno urediti«. Pri tem na Fursu dajejo za primer delovno razmerje, civilne pogodbe, študentske napotnice in podobno.
Kdaj ne gre za delo na črno?
Kot pravijo na Fursu, pa so naslednje dela izjema in pri teh delih ne gre za delo ali zaposlovanje na črno: 
- nujno delo
- humanitarno delo,
- karitativno delo,
- delo za invalidske organizacije,
- prostovoljsko delo,
- dobrodelno delo.
Fizična oseba za društvo torej lahko opravlja brezplačno delo oziroma delo, pri katerem ne prejme niti plačila niti nobene osebne koristi, če dokaže, da je član društva. Opravlja pa lahko le dela, za katera dokaže, da gre za nalogo oziroma dejavnost, povezano z temeljnim aktom društva oziroma da gre za naloge iz dejavnosti društva.
[seminar id=”70696″ txt=”Ste podjetnik brez izkušenj in ste šele vstopili v svet podjetništva? Niste prepričani, da veste, kakšne so vaše obveznosti? Na seminarju vam svetujemo in vas seznanimo z osnovami poslovanja.”]
Izdajanje računov in praktični primeri
Na Fursu so pripravili tudi nekaj primerov, v katerih primerih lahko član društva za društvo dela brezplačno:
- prodaja jedi in pijače v primeru posameznega dogodka gasilske veselice,
- prodaja izdelkov izdelanih s strani članov društva,
- prodaja reklamnih izdelkov društva v primeru promocije društva,
- delo oskrbnika planinske koče, ki ga opravlja član planinskega društva.
Več o delu in zaposlovanju na črno, si lahko preberete v prispevku Veste, kaj je delo na črno?
Napotke so na Fursu uskladili z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvom za notranje zadeve in Ministrstvom za javno upravo.
Vir: Finančna uprava RS
[wpsr_facebook]