V prvem članku iz serije smo obravnavali splošne pojme in zakonske podlage o davčni izvršbi. V tokratnem članku vam predstavljamo pravna sredstva, ki so možna v postopku davčne izvršbe. Če ponovimo: davčna izvršba je poseben upravni postopek, ki ga davčni organ izvaja v skladu z določbami iz ZDaP-2. Opravi se v primeru, če dolžnik svoje davčne obveznosti ne izpolni v določenem roku.
Možna pravna sredstva zoper davčno izvršbo
Po ZDaP-2 sta v postopku davčne izvršbe možni dve pravni sredstvi in sicer pritožba in ugovor (tretjega zoper sklep o izvršbi).
Pritožba zoper sklep o izvršbi je dovoljena le, če z zakonom ni določeno drugače. Vložiti se mora najkasneje 8 dni od dneva vročitve sklepa o izvršbi in se vloži pri davčnem organi , ki je izdal sklep o izvršbi. Kljub vloženi pritožbi ta ne zdrži izvršbe.
Zadržanje davčne izvršbe
Davčni organ pa lahko v primeru, da bi bilo mogoče pritožbi ugoditi, zadrži že začeto izvršbo. Če se odloči za zadržanje mora za to izdati sklep. Tudi sam dolžnik lahko vloži zahtevo za zdržanje izvršbe. V tem primeru mora davčni organ odločiti, tudi če vlogi ne ugodi.
V praksi so najpogostejši razlog za pritožbo izpodbijanje vročitve, izvršljivost, čezmerna sredstva,predmeti izvršbe, neobstoj obveznosti, navedena oseba v sklepu ni več dolžnik itd…
Vse stroške davčne izvršbe plača dolžnik, v primeru pa, da se izkaže, da davčna izvršba ni bila upravičena, plača stroške davčni organ, ki je izdal sklep o izvršbi.
V tretjem in zadnjem izmed člankov pa vas bomo podrobneje seznanili z zadržanjem in ustavitvijo davčne izvršbe.
Če imate bolj specifična vprašanja, vam lahko na tem področju pomagajo tudi naši svetovalci! Pokličite nas na 01 600 1530, dosegljivi pa smo tudi na data@data.si.
Pripravila: Sanda Vodičar Horvat in Gašper Meden
[wpsr_facebook type=”send” showfaces=”0″ width=”150″]