Spletne trgovine ne “trpijo” samo zaradi visokih cen energentov, temveč tudi zaradi večjega števila vračil s strani kupcev!
Spletne trgovine so doživljale razcvet v času množičnih zaprtij trgovin v zadnjih letih, vendar ni vse zlato kar se sveti. V letošnjem letu se tudi te soočajo z rastočimi stroški, ki so povezani z ceno energentov. Da to ne bi bilo zadosti, so tu še vedno bolj ekološka usmerjenost kupcev, zaščitniške nacionalne zakonodaje ter v zadnjem letu tudi povečanje deleža vračil kupljenih izdelkov s strani kupcev. Le kje tiči razlog za to? Kako naj spletne trgovine ukrepajo?
Ustanovite d.o.o. ali s.p. na Dati! Pokličite na 01/600-1530!
Kolikšen odstotek naročil se konča za spletne trgovine z vračilom?
Po analizi podatkov iz Združenega kraljestva, Francije, Nemčije, Španije in Italije, se spletne trgovine v povprečju srečujejo z 23,44 % deležem vračil kupljenega blaga. Vračila predstavljajo dodaten strošek za prodajalca pri transportu, kot tudi tveganje, da vrnjenega blaga za tem noben ne bo kupil. Četudi je težko posploševati dejavnike, ki vplivajo na tveganje, je bolj podrobno gledano, največji odstotek vračil beležen prav tistih prodajalcih, ki prodajajo prek spletnih mest tretjih oseb.
Kakšen trend zaznavajo spletne trgovine pri vračilih spletno nakupljenega blaga?
Ista študija je pri prodajalcih prek spletne trgovine beležila še bolj pereč problem, ki je povezan z vračili – odstotek teh se namreč povečuje! Med vprašanimi prodajalci, jih je 52 % ocenilo, da se stopnja vračil povezanih s spletno prodajo v zadnjem času povečuje. 39 % jih je sicer ocenilo, da se ta stopnja ne spreminja. Druga študija v ZDA je pokazala rast za 1,9 odstotne točke v primerjavi z 2020 na 20,8 %. Porast vračil tako pomeni za spletne trgovine dodaten, vztrajen in rastoč strošek.
Preberite še – Je izobrazba pogoj za odprtje s.p.?
Preberite tudi – Dodatek do minimalne plače, kdaj se izplača?
Kaj za spletne trgovine pomeni odstotek blaga, ki je zavrnjen s strani potrošnika?
Porast vračil za spletne trgovce pomeni dvorezen meč – v kolikor to številko skušajo zmanjšati, da bi preprečili erozijo svojega trga, se srečajo z veliko slabšo potrošniško izkušnjo. Potrošniki so se v zadnjem času namreč privadili na spletni nakup z možnostjo brezplačnega vračila. Na to so jih privadili predvsem vodilni ponudniki na trgu, kot je npr. spletna trgovina Amazon.
Preberite tudi – Koliko znaša minimalna plača v 2022?
Zakonodaja povezana s spletnimi vračili, ki velja pri nas in drugod po EU
Po državah EU je razširjena zakonodaja, ki ščiti potrošnike pri spletnih nakupih preko katerekoli spletne trgovine. To morajo imeti spletne trgovine tudi navedeno na najpomembnejšem delu spletne trgovine – pri splošnih pogojih poslovanja. Tako mora kupec dobiti vrnjen znesek nakupa v 14 dneh, od trenutka, ko je prodajalec prejel zahtevek oz. dokazilo o vračilu.
Izjema so situacije, v katerih prodajalec ni prejel izdelka vrnjenega oz. drugega dokazila o vrnitvi. Po EU zakonodaji mora vračilo vsebovati tudi stroške pošiljanja, z izjemo kadar kupec izrecno zahteva ne-standardno metodo pošiljanja (hitra dostava). Prodajalcem je dovoljeno zahtevati od kupca kritje stroškov vračila.
Preberite tudi – Kilometrina 2022, kaj je drugače?
Spletne trgovine lahko ukrepajo! Kako?
Poleg implementacije umetne inteligence in dragih spletnih orodij, kot jih lahko navadno implementirajo le največji spletni ponudniki, obstajajo tudi bolj mehki pristopi. Te lahko izkoristijo in jih prilagajajo še tako majhne spletne trgovine. Strokovnjaki pri tem na prvem mestu navajajo izbor dobrega in ustreznega partnerja za dostavo izdelkov, izboljšanje uporabnikove izkušnje pri vračilu blaga, izboljšavo spletne strani spletne trgovine ter fotografij prodajanih izdelkov. Priporočeno je uporabiti tudi komentarje drugih uporabnikov z njihovimi mnenji in izkušnjami, omogočiti vrnitev izdelkov v fizično trgovino in izboljšavo opisov izdelkov. Druga orodja, ki jih lahko tudi uporabijo spletne trgovine so tudi uporaba popustov, izboljšanje uporabnikovega zaupanja, uporabo emocionalnih sprožilcev nakupa in grajenje uporabnikovega zaupanja. Spletne trgovine lahko tudi pridobijo povratne informacije od kupcev, ki vračajo izdelke, izolirajo izdelke s statistično večjim tveganjem za vračilo in uporabo vodičev po kriterijih, kot so velikost izdelkov, barvi in podobno.
Ostanite na tekočem: Prijavite se na e-novice
DATA d.o.o.
[spot]
Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.