Priposestvovanje predstavlja izvirni način pridobitve lastninske pravice na podlagi dolgotrajnejše dobroverne posesti stvari
Priposestvovanje torej pomeni, da nekdo pridobi lastninsko pravico na premičnini ali nepremičnini s tem, ko ima premičnino ali nepremičnino dalj časa v posesti in je ves ta čas prepričan, da je njegova, čeprav temu ni tako.
Pogoji za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem
[oblacek id=1 txt=”Potrebujete zanesljivo davčno svetovanje?” link=’Rezervirajte si termin na 01 600 1530 in zahtevajte ponudbo’]
Za priposestvovanje morajo biti izpolnjeni natančno določeni pogoji, ki jih opredeljuje Stvarnopravni zakonik (SPZ).
Ti pogoji so:
- dejanska posest nad premičnino oziroma nepremičnino,
- dobrovernost posestnika,
- potek predpisane priposestvovalne dobe.
Vsi navedeni pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno.
Prevoz na delo in povračilo stroškov po novi Uredbi
Priposestvovanje – posest nad premičnino oziroma nepremičnino
Stvar (premično ali nepremično) lahko priposestvuje le tisti, ki jo ima v lastniški posesti. To pomeni, da izvršuje dejansko oblast nad stvarjo na način, kot da bi bila njegova. Torej stvar uporablja, v njej živi (če gre za nepremičnino), jo obdeluje (kmetijsko zemljišče) itd.
Dobrovernost posestnika
Priposestvovanje ni mogoče, kadar posestnik ve, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova. Posestnik mora tako biti v dobri veri. Če posestnik ve ali bi moral vedeti, da stvar ni njegova, ne more priti do pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem.
Tako npr. najemnik, ki uporablja stvar, kot bi bila njegova, ne more pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem, saj ve, da stvar ni njegova.
Priposestvovanje – potek priposestvovalne dobe
Zakon natančno predpisuje, koliko časa mora oseba imeti stvar v dobroverni posesti, da lahko pridobi na njej lastninsko pravico s priposestvovanjem.
Če gre za premične stvari, je predpisana priposestvovalna doba tri leta. Pri nepremičninah pa deset let. V to obdobje se všteva tudi čas, ko so posestni predniki sedanjega dobrovernega lastniškega posestnika imeli stvar v posesti kot dobroverni lastniški posestniki.
Priposestvovalna doba začne teči tisti dan, ko je posestnik dobil stvar v dobroverno lastniško posest, konča pa se z iztekom zadnjega dne te dobe. Pri tem mora biti posestnik v dobri veri ves čas trajanja priposestvovalne dobe.
Ostanite na tekočem: Prijavite se na e-novice
Kdaj pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem ni mogoča?
Priposestvovanje in s tem pridobitev lastninske pravice ni mogoča na stvareh, ki so:
- javno dobro – stvari, ki jih v skladu z njihovim namenom ob enakih pogojih lahko uporablja vsakdo,
- izven pravnega prometa – stvari, na katerih ne more obstajati lastninska pravica.