Vlada popravlja svoje napake iz sprejetega Mega zakona, ki je začel veljati dne 11.4.2020. S sprejetim zakonom bo država pomagala prizadetim zaradi epidemije koronavirusa. Je pa vlada s sprejetjem slednjega vseeno »na cedilu pustila« marsikoga. Vendar je vlada zaznala to pomanjkljivost zakona, saj bo obravnavala predlog popravkov. Te popravke naj bi vlada sprejela do konca meseca aprila.
Popravki Mega zakona so nujni, saj le-ta vsebuje kar nekaj nedoslednosti in dilem, ki tudi pravnikom povzročajo sive lase! Katere predloge popravkov bo vlada popravljala oz. obravnavala? Ali so ti, ki so po trenutno sprejetih ukrepih izpuščeni iz interventnega zakona, pa so prav tako ostali brez kakršnihkoli prihodkov, tudi del popravka, ki ga obravnava vlada? Na ta vprašanja vam odgovarjamo v tem članku (1. del). V 2. delu članka pa bomo pisali o popravkih Mega Zakona, ki se nanašajo na samozaposlene.
Mega zakon – katere predloge popravkov/ sprememb bo vlada popravljala oz. obravnavala?
Glede izpolnjevanja pogojev (čakanje na delo/ višja sila)
[oblacek id=6 txt=”Potrebujete pomoč pri uveljavljanju pravic iz Mega zakona?” link=’Pošljite povpraševanje!‘]Mega Zakon trenutno določa, da so do pomoči upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v 1. polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019 in v 2. polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50% rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. Vlada obravnava predlog, po katerem naj bi se to spremenilo (isto bi veljalo za samozaposlene). Predlaga, da bi bili upravičeni:
- tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019;
- če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019;
- če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020.
Če pogoji iz tega odstavka ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec naknadno vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.
Izplačujete minimalno plačo? Preverite izračune, ki jih je pripravila naša računovodja po določbah megazakona!
Glede vrnitve pomoči ob neizpolnjevanju pogojev
Vlada obravnava tudi spremembe glede vračanja prejete pomoči. Če bo vlada predlog potrdila bi delodajalci vrnili celotno pomoč (tudi prispevke) le, če bi se jim prihodki zmanjšali za manj kot petino v navedenih obdobjih. Zamudnih obresti pa ob morebitni vrnitvi pomoči več naj ne bi bilo treba plačati, kot je sicer mišljeno po trenutno sprejetem Mega Zakonu.
Delodajalci, veste kaj izplačilo kriznega dodatka ter odločitev za ukrep čakanje na delo pomeni za vaše stroške?
Glede širitve upravičencev do pomoči
Nadalje vlada obravnava tudi širitev kroga upravičencev. Če bo vlada predlog potrdila bodo dodani delodajalci iz bančne oziroma zavarovalniške dejavnosti (klasifikacija K), ki imajo do 10 zaposlenih. Mega zakon trenutno določa, da delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po SKD niso upravičeni do ukrepa. Vlada želi s to prihajajočo spremembo se predvsem vključiti manjše zavarovalne posrednike, ki so bili zdaj izločeni iz ukrepov. Za te nove upravičence bi veljal prav tako krizni dodatek in oprostitev plačila pokojninskih prispevkov.
Vas zanima kako odpreti sp ali kako ustanoviti d.o.o.?
Glede drugih obveznosti/ pravic in ugodnosti, ki se nanašajo na delodajalce
- Vlada obravnava predlog, po katerem se mora zaposleni na zahtevo delodajalca vrniti na delo do 7 dni v tekočem mesecu. Sprejet Mega Zakon trenutno določa do sedem dni. Še vedno pa ni jasno ali gre za delovne dni ali koledarske dni.
- Vlada naj bi s predlogom Mega Zakona jasno določila, da so zaposleni, ki ne morejo na delo zaradi višje sile upravičeni do večjega tj. 80 % nadomestila plače kot po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1 določa 50 % nadomestilo plače). Ta ukrep pa delodajalcem, ki ne bodo uveljavljali pomoči, ker ne izpolnjujejo zakonskih pogojev, zviša strošek zaposlenih ob višji sili, saj bodo morali upoštevati predpisano nadomestilo iz Mega Zakona.
- Predlog spremembe Mega zakona je tudi, da bi bili delodajalci upravičeni do oprostitve plačila pokojninskih prispevkov tudi, če je zaposleni na dopustu ali bolniški.
- Z novim predlogom zakona naj bi vlada jasno (uradno) določila, da pri kriznem dodatku delavec za dneve, ko ne dela (dopust, začasno čakanje na delo, bolniška …), kriznega dodatka ne dobi. To pomeni, da bi se v tem primeru upošteval sorazmerni znesek na 200 evrov neto.
- Po novem naj bi bilo v Mega Zakonu jasno določeno, da če bi delavec delal na praznik ali drug dela prost dan, da se bi mu moral tudi za ta dan priznati krizni dodatek.
- Če bo vlada potrdila predlog bodo do kriznega dodatka upravičeni tudi zaposleni, ki delajo krajši delovni čas po pogodbi.
- Predlog je tudi oprostitev plačila prispevkov za poklicno zavarovanje (razen če poklicno zavarovanje miruje).
- Vlada naj bi obravnavala tudi ukrepe za invalidska podjetja. Slednja bi lahko uveljavljala pravico do povračila mesečnega kriznega dodatka za vsakega zaposlenega invalida.
Glede prepovedi izplačila dobička in nagrad – 99. člen Mega Zakona
Vlada je prepoznala potrebnost popravka v primeru izplačevanje nagrad (99. člen). V trenutno sprejetem Mega Zakonu se kot pogoj za upravičenost do pomoči razume tudi prepovedano izplačevanje nagrade zaposlenim, in ne samo poslovodstvu. S predlogom spremembe Mega zakona pa bi bila prepoved mišljena samo poslovodstvu, ne pa tudi zaposlenim.
Vlada pa naj bi ob tem obravnavala tudi predlog spremembe, ki se nanaša na dodatne omejitve za poslovodstvo. Omejitev bi veljala tudi za odkupe lastnih deležev in delnic družb. Nagrade in dobiček se ne bi smeli izplačevati letos (torej za leto 2019) in za leto 2020;
Če bo vlada predlog potrdila prepoved izplačila dobička in nagrad po 99. členu Mega zakona ne bi veljal še v primeru:
- za subvencioniranje plač zaposlenim, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela (razlog: varstvo otrok ali če ne morejo na delo, ker ni javnega prevoza, zaprtje mej);
- za oprostitve prispevkov za pokojninsko zavarovanje za zaposlene, ki delajo, in za izplačilo kriznega dodatka.
Pravniki podjetja Data d.o.o. redno spremljamo vse novosti zakonodaje, še posebej pa v teh izrednih razmerah. Pripravimo vam vso potrebno dokumentacijo, ki jo nalaga »Mega zakon«, za uveljavljanje pravic in skrbimo, da rok ni zamujen. Prav tako vas opozorimo na vse pogoje, ki jih morate izpolnjevati, v kolikor želite uveljavljati posamezno pravico. Seznanimo vas tudi z vsemi podrobnostmi, da vračanje prejete pomoči ne bo potrebno oziroma vam ni izrečena globa.
[wpsr_facebook]