Posebna stopnja davka samo za knjige je pričela veljati s 1. januarjem 2020, in sicer z novelo Zakona o davku na dodano vrednost (DDV). Z zakonsko noviteto naj bi prispevali k večji dostopnosti kakovostne pisane besede za bralce. Doslej je veljala le splošna stopnja DDV v višini 22 odstotkov in znižana v višini 9,5 odstotka. S prvim dnem tekočega leta pa se jima je pridružila še posebna stopnja davka v višini 5 odstotkov. Ta velja za dobave in izposojo knjig, časopisov, periodičnih publikacij tako na fizičnih kot elektronskih nosilcih.
Je Vaša dejavnost prodaja knjig, časopisov…? Ste v dvomu ali pravilno obračunavate DDV? Dogovorite se za davčno svetovanje, kjer bo Datin davčni svetovalec preveril ali pravilno obračunavate DDV.
Informativni izračun dohodnine
Izjeme, za katere posebna stopnja davka ne velja
[oblacek id=8 txt=”Potrebujete ” link=’računovodsko svetovanje?‘]
Iz novele zakona so izvzeta tista gradiva, ki so v celoti ali pretežnem delu namenjena oglaševanju (marketingu), ter jih v celoti oziroma večinskem delu tvorijo video ali zvočne vsebine. Navsezadnje je bila posebna stopnja davka samo za knjige sprejeta novembra 2019 v državnem zboru. Kar pomeni, da je bilo malo časa za njeno prilagoditev. Zato bo Finančna uprava (FURS) sprva na napake zgolj opozarjala.
Vas zanima kako odpreti sp ali kako ustanoviti d.o.o.?
Posebna stopnja davka za knjige
Petodstotni DDV –posebna stopnja davka samo za knjige, bo po ocenah poslancev državnega zbora, ki so tudi predlagatelji zakona, prinesla za 9,4 milijona evrov manj davkov v proračun. Kar gotovo ni znesek, s čimer bi država ustvarjala bilančne primanjkljaje, še manj ogrožala zlato fiskalno pravilo na prihodkovni strani. Nič od tega, saj tukaj ne gre niti najmanj za vprašanje, koliko bo posebna stopnja davka samo za knjige vplivala na davčni odliv.
[izobrazevanje type=”hobi-ideja”]
Namen tovrstnega ukrepa je morda bolj impliciten kot ekspliciten. Slednji je utemeljen na večji dostopnosti kakovostne pisane besede, medtem ko je impliciten bolj povezan s tem, da bi morda dvignili bralno kulturo – upad katere zaznavajo v številnih državah po svetu. Iz tovrstnih trendov ni izvzeta tudi Slovenija, saj po raziskavi Eurobarometra iz leta 2007 sodimo v spodnji razred evropskih bralcev. Presenetljiv je tudi podatek, da je še leta 1998 trdilo okoli 90% visokošolsko izobraženih, da berejo knjige. Zatem, ko je bilo leta 2014 kar 30% takih, ki ne berejo. Takšno stanje je seveda zaskrbljujoče, če upoštevamo veljavni slovenski stereotip, da naj bi bili redni bralci prav višje izobraženi, s tem pa tudi (na)kupovalci knjig.
Posebna stopnja davka samo za knjige po več kot desetletju – na pobudo, da knjige sploh ne bi bile obdavčene – je gotovo pozitiven korak v smeri tej iniciativi. Ni pa samoumevno, da bo posebna stopnja davka samo za knjige tudi direktno dvignila interes za nakupovanje čtiva. Niti ne, da bo avtomatsko znižala cene pisnih izdelkov v knjigarnah.
Potrebujete pravni nasvet? Pokličite naše pravnike na telefon 01 6001 528 ali jim pišite na data@data.si.
[wpsr_facebook]
Morda vas zanima tudi: