Menica je vrednostni papir, ki se v praksi uporablja predvsem za zavarovanje plačil. Ni pa to njen edini namen oziroma možnost uporabe. Menica se namreč lahko uporabi tudi kot plačilno ali kreditno sredstvo.
Kaj je menica?
Po svoji naravi je menica vrednostni papir. Gre torej za pisno listino, ki vsebuje zavezo izdajatelja, da bo obveznost, ki je na njej zapisana, izpolnil njenemu zakonitemu imetniku.
Izdajatelj menice se zaveže, da bo sam, ali po njegovem nalogu druga oseba, meničnemu upniku izplačal določen denarni znesek.
[izobrazevanje type=”gdpr”]
Prednost menice, kot instrumenta zavarovanja plačil, je predvsem enostavnejše in učinkovitejše uveljavljanje z menico zavarovane terjatve. Ta se namreč uveljavlja s fizičnim vrednostnim papirjem, ki vsebuje vse potrebne podatke.
Ker je menica kot vrednostni papir prosto prenosljiva, se lahko uporabi tudi kot plačilno ali kreditno sredstvo.
Menico lahko izda fizična ali pravna oseba, delimo pa jih predvsem na lastne in trasirane menice.
[oblacek id=6 txt=”Potrebujete nasvet s področja delovnega prava?” link=’Pošljite povpraševanje!‘]
Z lastno menico se izdajatelj zaveže, da bo sam izpolnil obveznost, ki je zapisana na njej. Izdajatelj lastne menice bo tako tudi plačnik obveznosti. V nasprotju z lastno menico, pri trasirani menici izdajatelj pozove tretjo osebo (trasata), da izpolni denarno obveznost upniku.
Trasat lahko menico sprejme (akceptira) ali pa jo zavrne. Če jo sprejme, to potrdi s podpisom na menici in s tem postane glavni zavezanec za izpolnitev obveznosti. Trasat, ki akceptira menico je tako odgovoren enako kot izdajatelj lastne menice.
Bistvene sestavine menice
Za menico se običajno uporabi poseben obrazec, ki ga je mogoče kupiti, vendar pa ta ni obvezen za veljavnost menice. Pomembno je le, da je sestavljena v pisni obliki in vsebuje vse potrebne sestavine. Te so:
- označba, da gre za menico,
- nepogojni poziv za izplačilo določenega denarnega zneska,
- ime izdajatelja,
- ime trasata, če gre za trasirano menico,
- ime meničnega upnika, kateremu naj se plača navedeni znesek,
- navedba dospelosti,
- kraj, kjer je potrebno obveznost plačati,
- kraj in datum izdaje menice,
- podpis izdajatelja.
Menica lahko vsebuje tudi druge sestavine, s katerimi določamo učinke ali posledice menice, vendar pa te niso nujne in ne vplivajo na veljavnost menice.
Prenašanje menice
Veljavnost menice ni odvisna od posla, ki je bil podlaga za njeno izdajo. Menica je zato načeloma prosto prenosljiva, razen če vsebuje izrecno klavzulo o neprenosljivosti, ki jo imenujemo rekta klavzula.
Če menica ne vsebuje rekta klavzule, je njen prenos dovoljen. Prenos menice se opravi z indosamentom, posebno nepogojno izjavo, ki se zapiše na menico ali poseben list, ki je z njo zvezan. Indosament vsebuje osebo, ki terjatev prenaša in osebo na katero se prenaša. Oseba na katero se menica prenaša ni nujno izrecno določena. Lahko se namreč zapiše zgolj “na prinositelja”.
Plačilo menice
Ob dospelosti menice bo menični upnik pozval k plačilu izdajatelja (pri lastni menici) ali trasata, ki je menico akceptiral (pri trasirani menici).
Če izdajatelj menice ali trasat ne izvedeta plačila prostovoljno, lahko upnik prične z izvršilnim postopkom. V meničnih sporih je dolžnik po sklepu o izvršbi dolžan terjatev poravnati v treh dneh. V ostalih izvršilnih postopkih je ta rok daljši, in sicer osem dni. Tudi rok za morebitno pritožbo zoper sklep o izvršbi je v meničnih sporih krajši in znaša tri dni.
Potrebujete pravni nasvet? Pokličite naše pravnike na telefon 01 6001 528 ali jim pišite na data@data.si.
[wpsr_facebook]