Stroški s. p., na katere morate računati ob registraciji s. p. in jih morate upoštevati ob pripravi poslovnega načrta – kakšni so?
Na poslovno pot se je potrebno pripraviti in med priprave zagotovo sodi razmislek in kalkulacija stroškov bodočega podjetnika. Da lahko status s. p. ali popoldanski s. p. hitro, enostavno in brezplačno ustanovite na Data točki, vam je seveda že dobro znano. Za termin registracije nas lahko pokličete na 01/600-1530 ali pa nam pišite na data@data.si.
Vsi stroški s.p.
Da bo vaš vstop v poslovanje s. p. čim lažji, objavljamo seznam okvirnih stroškov, ki vas čakajo ob samozaposlitvi.
1. Obvezni stroški
Minimalni prispevki so stroški, ki jih mora plačevati vsak samozaposleni. Ti stroški s. p. so fiksni, to pomeni, da nastanejo tudi, če podjetnik posluje z izgubo oziroma tudi takrat, ko ne posluje.
Med prispevke za socialno varnost vštevamo: prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevek za starševsko varstvo in prispevek za zaposlovanje oz. brezposelnost. Osnova je določena bodisi v višini minimalne osnove (1.214,35 eur), ali od izračunane osnove na podlagi doseženih prihodkov ali dobička v preteklem letu. Minimalni stroški s.p. za prispevke znašajo v tem trenutku 463,87 evrov in jih morajo samozaposleni plačevati najkasneje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec.
Med stroške s. p. sodi tudi vodenje poslovnih knjig. Ti sicer niso obvezni, v kolikor jih znate voditi sami. Če pa se želite v celoti prepustiti vaši stroki in bi želeli račune in poslovne knjige zaupati strokovnjakom, to za vas z veseljem opravimo na DATI.
Brezplačna registracija podjetja
“Popoldanca” lahko odprete ob redni zaposlitvi!
Nižji prispevki pri samozaposlitvi
Kadar oseba prvič odpre s.p., lahko računa, da bodo stroški s.p. za prvo leto poslovanja za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje polovični. Drugo leto poslovanja pa bodo ti stroški s.p. nižji za 30 odstotkov. Vendar pa razpolovitev stroškov ne velja tudi za stroške za zdravstveno zavarovanje, za starševsko varstvo in za zaposlovanje, ti se še vedno plačujejo v polnem obsegu.
Posebnost pri prispevkih je tudi, če ima samostojni podjetnik otroka, mlajšega od treh let ali dva (ali več) ter najstarejši še ni končal prvega razreda osnovne šole, lahko tudi kot samozaposlena oseba uveljavljate pravico do skrajšanega delovnega časa zaradi starševstva.
Vas zanima kako odpreti s.p. ali d.o.o.?
2. Stroški, vezani na varnost in zdravje na delovnem mestu
[oblacek2 id=1 txt=”Potrebujete zanesljiv” link=’računovodski servis‘]
Kot samostojni podjetniki morate poskrbeti tudi za varnost in zdravje na delovnem mestu. Smiselno je, da opravite usposabljanje tudi kot samozaposleni, čeprav zakonodaja od vas tega nikjer izrecno ne zahteva. Če imate zaposlene, pa jih morate ne glede na obliko zaposlitve (pogodba o zaposlitvi ali pogodba civilnega prava) napotiti na usposabljanje, saj vas k temu zavezuje zakon.
V vsakem primeru ni odveč, če usposabljanje opravite tudi kot samozaposleni. V primeru poškodbe na delovnem mestu brez opravljenega usposabljanja vas namreč lahko doleti regresni zahtevek Zavarovalnice za zdravstveno zavarovanje Slovenije za plačilo stroškov vašega zdravljenja.
Vse o normirancih!
Samozaposlena oseba je dolžna oceniti tveganje. Če ugotovi, da obstajajo nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, mora izdelati pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja. Določiti mora tudi ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu. Samozaposlena oseba mora pri svojem delu uporabljati sredstva za delo in osebno varovalno opremo, ki ustreza tveganjem pri delu ter predpisanim varnostnim in zdravstvenim zahtevam.
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) prav tako izrecno ne določa, da mora samozaposlena oseba opraviti zdravniški pregled na medicini dela.
Kdaj je torej smiselno opraviti usposabljanje, oceno tveganja in zdravniški pregled? Odgovor je preprost. Če se vam kot samozaposlenim pripeti kakršnakoli nezgoda ali poškodba, zaradi poklicnega tveganja!
Malica – koliko znaša povračilo v letu 2023?
3. Stroški, ki jih imate glede na dejavnost
Sem sodijo stroški, ki so lahko zelo različni, saj so vezani na dejavnost, ki jo opravljate.
Če ne poslujete doma, morate v tem sklopu stroškov računati na:
- najem poslovnega prostora ter stroške vzdrževanja in obratovanja objekta (voda, elektrika, komunala),
- telekomunikacijske stroške (telefon, internet),
- opremo oziroma osnovno orodje glede na dejavnost, ki jo opravljate (stroji, material, računalnik, telefon, pisarniški material …).
Samozaposleni imajo običajno pri poslovanju tudi potne stroške, prehrano med delom, izobraževanja, obiske sejmov, iskanja poslovnih partnerjev itd. V trgovinski dejavnosti se pojavlja nakup blaga, kjer nastajajo tudi zaloge. V teh primerih govorimo o odhodkih, ki nastanejo šele ob prodaji blaga (če blago ni prodano, tudi ni odhodka oz. »stroška s.p.«).
4. Ostali stroški
Že dolgo velja, da če vas ni najti na spletu, ne obstajate. Zato morajo tudi samozaposleni poskrbeti za ustrezen prikaz in promocijo svoje dejavnosti in poleg spletne strani imeti tudi druge aktivnosti (Facebook, Instagram,Tik-tok, itd.). S tem bo poskrbljeno za marketing in promocijo, kar so seveda dodatni stroški s.p.. Med stroške pa lahko s.p. všteva tudi poslovna mreženja oziroma druženja na poslovnih dogodkih s poslovnimi partnerji (davčno priznano le 50 odstotkov).
Potrebujete več informacij? Če imate vprašanja pred odprtjem podjetja, se lahko obrnete na naše podjetniške svetovalce, ali pa se dodatno posvetujete z Datinimi računovodsko – davčnimi strokovnjaki. Pokličite na telefonski številko 01/600-1530 ali pa nam pišite na data@data.si. Z veseljem vam bomo pomagali.