V upravnih postopkih lahko nastopamo v številnih vsakdanjih situacijah
V upravnih postopkih se lahko kot stranke vsakodnevno znajdemo tako posamezniki kot pravne osebe. Organi javne uprave namreč v upravnih postopkih odločajo o naših pravicah, obveznostih in pravnih koristih.
V katerih situacijah se znajdemo v upravnih postopkih?
Kot subjekt v upravnih postopkih tako nastopamo v številnih vsakdanjih situacijah, na primer ko:
- zaprosimo za izdajo potnega lista,
- vložimo vlogo za priznanje pravice do otroškega dodatka, denarne socialne pomoči, štipendije,
- prijavimo začasno prebivališče,
- prejmemo odločbo o storjenem prometnem prekršku,
- zaprosimo za gradbeno dovoljenje,
- vložimo napoved za odmero dohodnine,
- in številnih drugih primerih.
V navedenih upravnih postopkih nam državni organi nemalokrat določijo rok, v katerem moramo ali pa smo upravičeni nekaj storiti. Tako nam npr. določijo rok v katerem smo dolžni dopolniti kakšno svojo vlogo ali pa nas obvestijo, v kolikšnem roku lahko zoper uradni sklep ali odločbo vložimo ugovor oziroma pritožbo.
In kako se računajo roki v upravnih postopkih?
[oblacek2 id=8 txt=”Potrebujete zanesljivo” link=’računovodstvo‘]Dolžino posameznih rokov običajno določajo zakoni ali drugi predpisi. Če ti niso določeni, jih glede na okoliščine primera določi uradna oseba, ki vodi postopek.
Štetje oziroma računanje rokov v upravnih postopkih, pa tako kot sam potek postopka, ureja Zakon o splošnem upravnem postopku.
Roki se računajo po dnevih, mesecih in letih.
Preberite tudi: Kdaj v pokoj?
Roki, določeni v dnevih
Če je rok določen v dnevih, se vzame za začetek roka prvi naslednji dan. Dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, se torej ne všteje. Rok se izteče s pretekom zadnjega dne roka.
Roki, določeno po mesecih ali letih
Rok, ki je določen po mesecih oziroma po letih, se izteče s pretekom tistega dneva v mesecu oziroma letu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je bilo komu kaj vročeno ali sporočeno, oziroma z dnem, ko se je zgodil dogodek, od katerega se šteje rok. Če tega dneva v zadnjem mesecu ni, se konča rok zadnji dan v tem mesecu.
Konec roka je sicer lahko označen tudi z točno določenim koledarskim dnem. V tem primeru se rok izteče s pretekom tega dneva.
Želim se prijaviti na e-novice
Tek rokov v upravnih postopkih
Začetka in teka rokov nedelje, prazniki ali dela prosti dnevi v Republiki Sloveniji ne ovirajo. Rok tako teče tudi med vikendi in prazniki, vendar pa se na tak dan ne more izteči. Če je namreč zadnji dan roka nedelja, praznik, dela prost dan ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, se rok izteče s pretekom prvega naslednjega delavnika.
Edina izjema je rok za prevzem priporočene pošiljke oziroma pošiljke, ki se vroča osebno prejemniku. Ta rok za prevzem, se namreč izteče tudi, če je zadnji dan roka praznik oziroma drug nedelovni dan. Take pošiljke se torej tudi z dnem, ki je nedelovni, štejejo za vročene.