Lažna elektronska sporočila v zadnjem obdobju spet zaposlujejo policijo. Slovenska podjetja in ustanove so namreč tarče goljufov, ki skušajo do denarja priti s pomočjo lažnih elektronskih sporočil.
Policijska postaja Postojna je prejela naznanitev dveh takih kaznivih dejanji. S Policijske uprave Ljubljana pa poročajo o petih takih primerih goljufije, ko so bila uporabljena lažna elektronska sporočila. V enem primeru so goljufi računovodjo celo uspeli prepričati, da je denar dejansko nakazala na navedeni TRR. Na srečo so v podjetju nekomu zabrneli alarmi in so po hitrem posredovanju banke plačilo uspeli preklicati.
Izkušeni računovodje v računovodskem servisu podjetja Data takemu sporočilu ne bi nasedli.
[izobrazevanje type=”abeceda-poslovanja”]
Vsi primeri goljufije imajo nekaj skupnega: lažna elektronska sporočila. Računovodja prejme elektronsko sporočilo, ki je videti kot elektronsko sporočilo njihovega direktorja. »Direktor« v mailu računovodji sporoča, naj na določen TRR nakaže določen znesek. Gre za več tisoč ali celo več deset tisoč evrov.
Naročite se na naše e-novice, kjer vas redno obveščamo o novostih s področja podjetništva.
Kako prepoznati lažen mail svojega direktorja?
Kriminalci na računovodstvo najprej pošljejo sporočilo z obvestilom. Videti je, kot da je sporočilo prišlo z direktorjevega elektronskega naslova. Lažna elektronska sporočila so prirejena tako, da ko prejemnik pošlje odgovor, ta ni poslan na naslov direktorja podjetja – ki bi bil tako seveda opozorjen – ampak na tretji naslov brezplačnega ponudnika elektronske pošte, ki je v lasti kriminalcev, npr. president@presidentmail.info. Goljufi ob kreiranju računa uporabljajo lažne osebne podatke in s tem zakrijejo svoje sledi.- Besedilo maila z »direktorjevega« naslova je denimo (dobesedno prepisano): »Mojca, Rad bi naredil mednarodno nakazilo v eimprejsnjem moznem easu. Lahko to storite? Sporoeite mi, da vam v tem primeru lahko nemudoma posljem ostale podatke. Z lepimi pozdravi, Janez Novak«
- Ko računovodkinja Mojca odgovori, pošljejo dodatna navodila in podatke o bančnem računu. Tudi tokrat je videti, kot da je sporočilo prišlo iz direktorjevega elektronskega naslova: »Mojca, Prosim za nakazilo 9.995,15 euro na baneni raeun s spodnjimi podatki;« sledijo vsi podatki o računu, na primer v neki turški banki. Prejemnik je računovodkinji seveda neznan, kot namen plačila pa je navedeno na primer svetovanje. Direktor še prijazno zaključi: »Prosim, da nemudoma izvedete transakcijo in me obvestite, ko bo dovrsena.«
[izobrazevanje type=”podjetnik-sem”]
Ko ustanovite svoje podjetje, vam priporočamo, da dobro razmislite, kako boste vzpostavili sistem delovanja. Posebno pozornost namenite sistemu izvrševanja plačil. Pri tem vam lahko pomagajo naši računovodski svetovalci. Izkušeni pravni in davčni svetovalci pa so vaša dragocena podpora na področju prava in davkov.
Pozor, ne postanite denarna mula!
Običajno so računi odprti na bankah v tujini. V dosedanjih prijavah goljufij in poskusov goljufij je šlo za račune v Turčiji in Veliki Britaniji. Domnevajo, da gre za bančne račune dejanskih fizičnih oseb, t.i. denarnih mul. Te nakazani znesek takoj dvignejo in ga po drugi denarni poti, običajno z nakazilom preko plačilnega sistema Western Union, nakažejo goljufom. Ker ti plačilni sistemi ne omogočajo sledenja denarnim transakcijam, se na ta način sled za denarjem hitro izgubi.
Goljufi denarne mule v svojo mrežo zvabijo s pomočjo raznih zvijač. Verjetno ste že videli oglas ali celo dobili mail o dobro plačanem delu od doma, recimo »Kako slovenska mama samohranilka zasluži 20.000 evrov mesečno z delom od doma? Preveri tukaj!« Kdor nasede, sicer lahko lepo zasluži, a tudi veliko tvega. Tudi zaporno kazen zaradi goljufije.
Preverjajte sumljiva sporočila!
Policija opozarja vse, naj bodo pozorni na pošiljatelje sporočila. Preverijo naj, če je naslov pravi in če sporočilo prihaja iz legitimne domene. Ob vsakem dvomu v verodostojnost sporočila je potrebno to preveriti pri pošiljatelju, po drugih komunikacijskih kanalih, na primer po telefonu.
Kako ukrepati, ko prejmete tako sporočila?
Izbrišite ga in o njem obvestite še druge. Proti tovrstnim goljufijam se je najbolje boriti z ozaveščanjem uporabnikov. Slovenski center za posredovanje pri omrežnih incidentih SI-CERT, ki upravlja spletno stran Varni na internetu, prosi, da tako elektronsko sporočilo posredujete na njihov elektronski naslov cert@cert.si. O goljufiji pa obvestite tudi svoje kolege, da jo bodo znali pravočasno prepoznati.
Pri poslovanju sicer velja splošno pravilo: vsako neobičajno spremembo pri plačilih nujno preverite na drug način, osebno ali po telefonu. To velja še posebej, če poslujete s tujino!
Kaj storiti, če ste denar že nakazali?
Nemudoma kontaktirajte svojo banko in prosite za nujen preklic nakazila. Nato pa pokličite policijo.
[wpsr_facebook]