Samoprijava je institut, ki ga lahko uporabite, če davčnega obračuna Finančni upravi RS (Furs) niste oddali v predpisanem roku. Kako torej poteka predložitev davčnega obračuna na podlagi samoprijave?
>>> Je registracija s. p.-ja za vami? Da boste znižali stroške svojega poslovanja, se lahko naučite sami voditi svoje knjigovodstvo. Vse znanje dobite na naši delavnici Kako voditi svoje enostavno knjigovodstvo?.
[izobrazevanje type=”enostavno-knjigovodstvo”]
Samoprijavo ureja Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2). Zavezance za davek naj bi spodbudila, da morebitne pozneje ugotovljene nepravilnosti v obračunih davka in davčnih napovedih čim prej sporočijo Fursu. V tem primeru zavezanec (pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost) ni odgovoren za prekršek, mora pa izpolniti svojo realno davčno obveznost. To pomeni, da od premalo plačanega oziroma neplačanega davka obračuna in plača obresti od poteka roka za plačilo do predložitve davčnega obračuna na podlagi samoprijave. Obrestna mera za izračun obresti znaša 3 odstotke letno.
Samoprijavo pa lahko zavezanec uporabi tudi v primeru, ko ni pravočasno oddal davčnega obračuna in se s tem izogne sankcijam. Na Fursu so nam povedali, da praviloma zavezance, ki ne predložijo davčnega obračuna v predpisanem roku pred izvedbo sankcioniranja pisno opozorijo, da davčni obračun ni bil predložen in da naj svojo obveznost čimprej izpolnijo. Pozive posredujejo prek e-obvestila, ki so vložena v predal zavezanca na eDavkih.
>>> Normiranci svoje davčne obveznosti lahko natančno spoznate na izobraževanju Na kaj moram biti pozoren kot normiranec?.
[izobrazevanje type=”normiranec”]
Kako poteka predložitev davčnega obračuna na podlagi samoprijave?
Skladno z ZDavP-2 lahko zavezanec izkoristi institut samoprijave tudi, če obračuna davka v zakonskem roku sploh ni predložil.
Podjetnik, ki se znajde v tem položaju, pa ima na voljo dve možnosti.
1. Lahko se odloči, da bo uporabil posebno ureditev t. i. vrnitve v prejšnje stanje (52. člen ZDavP-2).
V tem primeru bo dokazoval, da iz utemeljenih razlogov ni mogel oddati davčnega obračuna v predpisanem roku. Davčni organ pa mu bo, če bodo izpolnjeni vsi pogoji, dovolil davčni obračun oddati po izteku roka.
Za opravičljive razloge se štejejo utemeljeni razlogi, ki jih zavezanec ni mogel predvideti oziroma odvrniti. Na primer nenadna bolezen računovodje, uničenje dokumentacije v požaru, poplavi …
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje mora zavezanec pri davčnem organu vložiti najpozneje v osmih dneh od dneva, ko je prenehal obstajati vzrok, zaradi katerega je v zamudi. A najpozneje v treh mesecih po izteku roka za predložitev davčnega obračuna.
V primeru, da je zavezanec ustrezno dokazal utemeljene razloge za zamudo pri oddaji davčnega obračuna, se davčni obračun šteje za pravočasnega. To pomeni, da se zoper zavezanca ne začne postopek o prekršku.
2. Lahko uveljavlja institut samoprijave iz naslova prepozno predloženega obračuna.
Če pogoji za vrnitev v prejšnje stanje niso izpolnjeni, bodisi zaradi neobstoja prej navedenih razlogov, bodisi zaradi poteka predpisanih rokov, so povsem očitni zakonski znaki storitve prekrška in v tem primeru zavezanec lahko vloži le samoprijavo.
Če zavezanec za davek predloži samoprijavo glede obveznosti, v zvezi s katero v zakonskem roku ni predložil obračuna davka, mora navesti, da ga za to obdobje ni predložil in kdaj bi potekel rok za plačilo oziroma vračilo davka, če bi bil obračun davka predložen zadnji dan poteka roka.
Tudi v tem primeru zavezanec, v skladu s 399. členom ZDavP-2, za prekršek ni kaznovan. Prav tako mu ne bo treba plačati obresti, saj so te vezane na neplačani oziroma premalo plačani davek.
>>> Ste pozabili oddati davčni obračun? Imate dodatna vprašanja glede davkov in davčnih obračunov? Nudimo vam kakovostno davčno svetovanje. Na njem bomo individualno obravnavali vaš primer in vam svetovali tudi pri vaših prihodnjih poslovnih odločitvah. Za pripravo ponudbe nam pišite na data@data.si.
Samoprijava mora biti pravočasna
ZDavP-2 v prvem odstavku 55. člena določa, da davčni zavezanec lahko preloži davčni obračun na podlagi samoprijave najpozneje do:
- začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma
- vročitve odmerne odločbe oziroma
- začetka postopka o prekršku oziroma
- začetka kazenskega postopka.
Na Fursu ob tem opozarjajo na novost, ki jo je prinesla novela Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2J). Po novem je dana možnost predložitve davčnega obračuna v postopku inšpkecijskega nadzora po vročitvi zapisnika o inšpekcijskem nadzoru.
Davčni zavezanec, ki se strinja z ugotovitvami iz zapisnika, lahko v 20. dneh po vročitvi zapisnika predloži davčni obračun oziroma popravljen davčni obračun. Ter hkrati plača davek, ugotovljen v predloženem davčnem obračunu oziroma popravljenem davčnem obračunu, skupaj z obrestmi od poteka roka za plačilo do predložitve davčnega obračuna oziroma popravljenega davčnega obračuna s fiksno obrestno mero v višini 5 odstotkov letno.
Pomembno je še določilo, da je predložitev davčnega obračuna na podlagi samoprijave mogoča samo enkrat. Velja namreč, da nova samoprijava ne more biti vložena glede obveznosti, v zvezi s katerimi je predhodno davčni zavezanec že vložil samoprijavo.
[izobrazevanje type=”abeceda-poslovanja”]
[wpsr_facebook]