Odpis terjatev in priprava na zaključna poročila ob koncu leta
Odpis terjatev običajno postane aktualen ob koncu leta, ko podjetniki pripravljajo zaključno bilanco. Zaradi plačilne nediscipline se v praksi pogosto pojavljajo vprašanja, kako vrednotiti terjatve, kdaj oblikovati popravek terjatve in kdaj jih odpisati. Vse to namreč vpliva na višino poslovnega izida.
Odpis terjatev po ZGD-1
V skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) morajo družbe in podjetniki najmanj enkrat letno preveriti, ali se stanje posameznih aktivnih in pasivnih postavk v poslovnih knjigah ujema z dejanskim stanjem. Ob letnem popisu sredstev in obveznosti se pogosto ugotovi, da stanje terjatev ne ustreza dejanskemu stanju. Gre za terjatve, ki verjetno ne bodo poplačane ali v celoti poplačane.
Postanite stranka našega računovodskega servisa!
Odpis terjatev in SRS
Poprave oziroma odpis terjatev se opravi v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardni. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) pa določa, v katerih primerih je odpis terjatev davčno priznan.
Informativni izračun za normirance
Vas zanima kako odpreti s.p. ali d.o.o.?
Odpis terjatev – računovodska obravnava
V bilanci stanja, samostojni podjetniki jo lahko pripravite tudi na naši delavnici, pripoznamo samo tiste terjatve, pri katerih upravičeno pričakujemo, da jih bo kupec poravnal. In samo v znesku, ki izhajajo iz ustreznih poslovnih listin (pogodba, račun).
Družba, ki kljub ustreznemu pripoznanju terjatev v bilanci stanja ugotovi, da knjigovodska vrednost terjatve ne ustreza dejanskemu stanju, naredi ustrezno prevrednotenje terjatve oziroma odpis terjatve. Za kaj se odloči, je odvisno od konkretne poslovne situacije.
Računovodsko obravnavo popravka oziroma odpisa terjatev opredeljuje Slovenski računovodski standard 5 (SRS 5). Ta tudi daje navodila, kako družba oblikuje popravke terjatev.
Prevoz na delo in povračilo stroškov po novi Uredbi
Odpis terjatev – davčna obravnava
Davčno obravnavo prevrednotenja in odpisa terjatve določa 21. člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. V primeru prevrednotenja terjatev samo popravimo, medtem ko pri odpis terjatev zahteva da jih odpravimo iz poslovnih knjig.
Kadar podjetje pričakuje, da določene terjatve ne bodo poplačane (v dogovorjenem roku), praviloma najprej oblikuje popravek vrednosti terjatev. Ta se evidentira med odhodke podjetja, ki pa niso nujno tudi davčno priznani.
Popravek terjatve (oziroma njeno prevrednotenje) je tako davčno priznan, če je oblikovan v skladu s SRS 5 in če v določenem davčnem letu znesek teh odhodkov ne preseže nižjega od naslednjih zneskov:
- zneska, ki je enak aritmetični sredini v preteklih treh davčnih obdobjih dejansko odpisanih terjatev v skladu s SRS 5 ali
- zneska, ki predstavlja 1% obdavčljivih prihodkov davčnega obdobja.
Odpis terjatev je davčno priznan kot odhodek:
- na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku,
- na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave, v delu, v katerem terjatve niso bile poplačane oziroma niso bile poplačane v celoti,
- na podlagi neuspešno zaključenega izvršilnega postopka sodišča ali
- brez sodnega postopka, če zavezanec dokaže, da bi stroški sodnega postopka presegli znesek poplačila terjatev, oziroma, če dokaže, da so bila opravljena vsa dejanja, ki bi jih opravil s skrbnostjo dober gospodarstvenik, za dosego poplačila terjatev, oziroma da so nadaljnji pravni postopki ekonomsko neupravičeni.
Informativni izračun za normirance
Odpis terjatev in FURS-ovo opozorilo
Na Finančni upravi RS sicer opozarjajo, da je izpolnjevanje pogojev in kriterijev, na podlagi katerih se odpis terjatev prizna kot odhodek je treba ugotavljati in presojati v vsakem konkretnem primeru posebej. Za presojo in odločitev v konkretnem primeru je treba poznati vsa relevantna dejstva in okoliščine primera.
Ostanite na tekočem: Prijavite se na e-novice